Črnomelj – V sredo, 20. junija, je v Črnomlju ob svetovnem dnevu beguncev potekala okrogla miza Česa se bojimo?, na kateri so skupaj z gosti prisotni spregovorili o tematiki migrantov in vplivu migracij na Belo krajino.
Gostje so se strinjali, da je potrebno migrante, ki prečkajo naše meje obravnavati humano, v skladu s človekovimi pravicami in v skladu s slovensko ter evropsko zakonodajo. Po besedah Igorja Petelinca, predstavnika Policijske uprave Novo mesto, situacija v Sloveniji trenutno ni kritična in policisti dobro obvladujejo meje, pri čemer jim je v veliko pomoč tudi sodelovanje lokalnega prebivalstva.
Kljub temu, da je v letošnjem letu do konca preteklega tedna policija zabeležila 1435 ilegalnih prehodov meje (od tega 631 na območju občine Črnomelj), je po besedah Jurija Zaletela iz Urada vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov v azilnih domovih trenutno dovolj prostora za prosilce za azil, ki čakajo na razrešitve prošenj. Klemen Vitkovič iz Mladinskega centra BIT je poudaril, da bo potrebnega veliko dela tudi na integraciji in to ne samo prosilcev za azil, ampak tudi drugih migrantov, ki popolnoma legalno prihajajo v naša okolja kot odgovor podjetij na pomanjkanje delovne sile.
Pomoč pri oskrbi migrantov z oblačili, obutvijo, prehranskimi obroki nudi tudi Rdeči križ Slovenije, po besedah generalne sekretarke RKS Renate Brunskole, pa njihova pomoč velikokrat obsega laično prvo pomoč pri manjših poškodbah in združevanje družinskih članov, ki so se ločili na poti proti Evropi.
Črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič je izpostavila vprašanje stroškov, ki nastanejo ob ponesrečenih in tragičnih primerih prehoda Kolpe, ki so po trenutni zakonodaji breme občine. Poudarila je tudi, da je, ne glede na poročanja medijev in sliko, ki se morebiti ustvarja okoli prehodov migrantov skozi belokranjsko lepotico, po dosedanjih zagotovilih Policijske uprave Novo mesto, reka Kolpa varna in čista reka, ter da ni nobenega razloga, da je ljudje ne bi še naprej obiskovali.
Violeta Tomič, poslanka Levice v Državnem zboru RS, je izpostavila žično ograjo kot nehumano in poudarila, da ne rešuje problema migracij, ki so globalen problem in ga bo potrebno reševati sistemsko oziroma globalno. Po njenih besedah je ta ograja edina investicija države v Belo krajino v času samostojne Slovenije in kot taka povzroča zgolj težave lokalnemu prebivalstvu ter škodi turizmu ob reki Kolpi.
Kljub vsej izpostavljeni problematiki so gostje pogovor zaključili z mislijo, da migracije nikakor niso vzrok za vsesplošni preplah, saj migracije so bile, so in bodo tudi v prihodnje del vsakdana. Potrebno je poskrbeti za sistemske rešitve, s katerimi jih bomo še lažje obvladovali in po možnosti tudi izkoristili v svojo prid.
Dogodek je v sklopu mednarodnega projekta »Snapshots from the borders – Utrinki iz mej« organizirala Občina Črnomelj v sodelovanju z Zavodom za izobraževanje in kulturo Črnomelj. Projekt, ki ga vodi italijanska občina Lampedusa – Linosa, združuje 31 lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij iz 13 držav, njegove aktivnosti pa bodo potekale do leta 2020.
